Evropska komisija kljub petkovi odločitvi sodišča v San Franciscu, da mora Monsanto moškemu, ki naj bi po lastnih trditvah zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine, ne bo uvedla novih postopkov v zvezi z glifosatom. V veljavi tako ostaja decembra sprejeto petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid. V Bruslju menijo, da je končna odločitev v rokah vsake države članice, ki ima skladno z zakonodajo pravico zavrniti izdajo licenc za uporabo glifosata.
Evropska komisija je kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra lani na podlagi razpoložljivih podatkov ter izida glasovanja držav članic sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid. Zavezala se je tudi, da bo letos predstavila zakonodajni predlog za še večjo preglednost znanstvenih ocen snovi.
Primer Dewaynea Johnsona je prva tožba zaradi povezanosti glifosata z rakom. 46-letni Johnson je delal kot vrtnar na eni od ameriških šol in pri svojem delu pogosto uporabljal Monsantov herbicid Roundup, ki vsebuje glifosat. Trdi, da je zaradi njega zbolel za rakom limfatičnega sistema, ki se imenuje ne-Hodgkinov limfom. Johnson je sicer zahteval več kot 400 milijonov dolarjev odškodnine. Porota sodišča v San Franciscu je soglasno razsodila, da je agrokemični koncern Monsanto vedel za škodljive učinke svojih herbicidov, a ni posvaril potrošnikov. Monsanto je trditve, da glifosat povzroča raka, znova zavrnil in napovedal, da se bo na zgodovinsko razsodbo pritožil.
V ZDA je trenutno vloženih okoli 5.000 podobnih tožb. Pričakovati je, da jih bo po petkovi odločitvi vložilo še več ljudi.
Glifosat je najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, na trgu pa je od leta 1974. Na evropskem trgu je trenutno registriranih več sto fitofarmacevtskih sredstev za uporabo na posevkih, ki vsebujejo glifosat. Po nekaterih raziskavah bi ostanki te snovi v prehranskih izdelkih lahko povzročali raka ali endokrine motnje.
Evropska komisija je kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra lani na podlagi razpoložljivih podatkov ter izida glasovanja držav članic sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid. Zavezala se je tudi, da bo letos predstavila zakonodajni predlog za še večjo preglednost znanstvenih ocen snovi.
Primer Dewaynea Johnsona je prva tožba zaradi povezanosti glifosata z rakom. 46-letni Johnson je delal kot vrtnar na eni od ameriških šol in pri svojem delu pogosto uporabljal Monsantov herbicid Roundup, ki vsebuje glifosat. Trdi, da je zaradi njega zbolel za rakom limfatičnega sistema, ki se imenuje ne-Hodgkinov limfom. Johnson je sicer zahteval več kot 400 milijonov dolarjev odškodnine. Porota sodišča v San Franciscu je soglasno razsodila, da je agrokemični koncern Monsanto vedel za škodljive učinke svojih herbicidov, a ni posvaril potrošnikov. Monsanto je trditve, da glifosat povzroča raka, znova zavrnil in napovedal, da se bo na zgodovinsko razsodbo pritožil.
V ZDA je trenutno vloženih okoli 5.000 podobnih tožb. Pričakovati je, da jih bo po petkovi odločitvi vložilo še več ljudi.
Glifosat je najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, na trgu pa je od leta 1974. Na evropskem trgu je trenutno registriranih več sto fitofarmacevtskih sredstev za uporabo na posevkih, ki vsebujejo glifosat. Po nekaterih raziskavah bi ostanki te snovi v prehranskih izdelkih lahko povzročali raka ali endokrine motnje.