Vodilni predstavniki ukrajinske pravoslavne cerkve so danes ustanovili samostojno ukrajinsko cerkev. Na sinodi v Kijevu so ustanovitev samostojne cerkve podprli škofje, duhovniki in laiki iz dveh cerkva, zvestih ukrajinskim oblastem, poročajo tuje tiskovne agencije. Za vodjo nove cerkve so izbrali metropolita Perejaslavla Epifanija.
Eden od treh delov ukrajinske cerkve, ki je zvest Moskvi, na sinodo ni poslal svojih predstavnikov. Na srečanju so tako sodelovali samo predstavniki kijevskega patriarhata, ki se je od Moskve ločil v 90. letih prejšnjega stoletja, in ukrajinske avtokefalne pravoslavne cerkve. Združena ukrajinska cerkev bo po številu vernikov ena največjih v pravoslavnem svetu.
"Danes je dan dokončne osamosvojitve od Rusije," je ob ustanovitvi poudaril ukrajinski predsednik Petro Porošenko, častni gost sinode.
Ukrajinski duhovniki so tako na sinodi udejanjili zgodovinsko odločitev ekumenskega patriarha Bartolomeja I., ki je oktobra priznal samostojnost ukrajinske pravoslavne cerkve, s čimer je povzročil razkol v pravoslavni cerkvi.
Odločitev je razjezila rusko pravoslavno cerkev, ki je zadnjih 332 let nadzorovala ukrajinsko vejo pravoslavne cerkve. Moskovski patriarhat je zato prekinil vse stike z ekumenskim patriarhatom v Istanbulu.
Oblasti v Kijevu cerkveno vprašanje obravnavajo kot vprašanje nacionalne varnosti. Porošenko je v preteklosti vejo ukrajinske cerkve, ki je zvesta moskovskemu patriarhatu, označil za grožnjo.
Patriarh Bartolomej I. bo samostojnost nove cerkve po napovedih razglasil januarja prihodnje leto.
Kaj bo storil del ukrajinske cerkve pod nadzorom Moskve, ki ima sicer več župnij kot kijevski patriarhat, ostaja neznanka. Ruska pravoslavna cerkev in Kremelj sta izrazila bojazen, da si bodo cerkve in samostane, zveste Moskvi, poskušali podrediti s silo ali pravnimi sredstvi.
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril je v petek v pismu papežu Frančišku, Združenim narodom in drugim pozval Zahod, naj pred preganjanjem brani ukrajinsko cerkev, ki je zvesta Moskvi. Po njegovih informacijah so namreč ukrajinske oblasti izvajale pritiske na člane te cerkve.
Eden od treh delov ukrajinske cerkve, ki je zvest Moskvi, na sinodo ni poslal svojih predstavnikov. Na srečanju so tako sodelovali samo predstavniki kijevskega patriarhata, ki se je od Moskve ločil v 90. letih prejšnjega stoletja, in ukrajinske avtokefalne pravoslavne cerkve. Združena ukrajinska cerkev bo po številu vernikov ena največjih v pravoslavnem svetu.
"Danes je dan dokončne osamosvojitve od Rusije," je ob ustanovitvi poudaril ukrajinski predsednik Petro Porošenko, častni gost sinode.
Ukrajinski duhovniki so tako na sinodi udejanjili zgodovinsko odločitev ekumenskega patriarha Bartolomeja I., ki je oktobra priznal samostojnost ukrajinske pravoslavne cerkve, s čimer je povzročil razkol v pravoslavni cerkvi.
Odločitev je razjezila rusko pravoslavno cerkev, ki je zadnjih 332 let nadzorovala ukrajinsko vejo pravoslavne cerkve. Moskovski patriarhat je zato prekinil vse stike z ekumenskim patriarhatom v Istanbulu.
Oblasti v Kijevu cerkveno vprašanje obravnavajo kot vprašanje nacionalne varnosti. Porošenko je v preteklosti vejo ukrajinske cerkve, ki je zvesta moskovskemu patriarhatu, označil za grožnjo.
Patriarh Bartolomej I. bo samostojnost nove cerkve po napovedih razglasil januarja prihodnje leto.
Kaj bo storil del ukrajinske cerkve pod nadzorom Moskve, ki ima sicer več župnij kot kijevski patriarhat, ostaja neznanka. Ruska pravoslavna cerkev in Kremelj sta izrazila bojazen, da si bodo cerkve in samostane, zveste Moskvi, poskušali podrediti s silo ali pravnimi sredstvi.
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril je v petek v pismu papežu Frančišku, Združenim narodom in drugim pozval Zahod, naj pred preganjanjem brani ukrajinsko cerkev, ki je zvesta Moskvi. Po njegovih informacijah so namreč ukrajinske oblasti izvajale pritiske na člane te cerkve.