Furlanija Julijska krajina
16 Junij 2019 Posodobljeno ob 20:59
Politika in ustanove

Veto državnega sveta na proračun

Čeprav imajo občine zaradi dogovora vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške, pa jim novela ne zvišuje povprečnine za leto 2019, so opozorili. Državni zbor bo zdaj o zakonu glasoval še enkrat.
Credits © Wikipedia Državni zbor v Ljubljani
Državni zbor v Ljubljani
Državni svet je izglasoval odložilni veto na prejšnji teden sprejeto novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna. Čeprav imajo občine zaradi dogovora vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške, pa jim novela ne zvišuje povprečnine za leto 2019, so opozarjali v razpravi. DZ bo zdaj o zakonu glasoval še enkrat.
Občinska združenja so se novembra lani z vlado dogovorila o zvišanju povprečnine za leto 2019 na 573,50 evra na prebivalca, mesec dni pozneje pa je vlada s sindikati javnega sektorja sklenila dogovor o zvišanju plač javnih uslužbencev, s čimer so se zvišale tudi finančne obveznosti občin. To je izničilo dvig povprečnine.
Da je za leto 2019 določena povprečnina prenizka za pokritje stroškov občin, so državni svetniki opozorili še pred začetkom obravnave rebalansa letošnjega proračuna in zakona o njegovem izvrševanju v DZ. A poslanci so na seji prejšnji teden proračunske dokumente potrdili v nespremenjeni obliki.
Dvig povprečnine ne zadošča za pokritje stroškov, ki jih imajo občine na podlagi sporazuma s sindikati, je na današnji izredni seji državnega sveta opozoril vodja interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič. "Bistvo problema je financiranje občin, ki ni ustrezno," je dejal.
Državni svetniki se sicer z ureditvijo plač javnih uslužbencev strinjajo. "Ni razlog za veto sporazum kot tak, ker tudi v občinah ureditev plač podpiramo, a ta razlika ne sme bremeniti občinskih proračunov," je dodal Ozimič.
Minister za javno upravo Rudi Medved je poskusil državne svetnike odvrniti od izglasovanja odložilnega veta. Če vlada s sindikati javnega sektorja ne bi sklenila dogovora, bi se s 1. januarjem 2019 sprostili varčevalni ukrepi, to pa bi za občine pomenilo praktično enako finančno breme, kot ga je nato prinesel sklenjeni dogovor. Poleg tega bi januarja sledil val stavk, kar pa bi pomenilo še dražji dogovor, je opozoril.
Z višino povprečnine po njegovih besedah že ob sklenitvi dogovora ni bil nihče zadovoljen, ne občinska združenja in ne vlada. "Vsi smo vedeli za posledice, ki jih bo prinesel dogovor o sistemu plač v javnem sektorju, a smo skupaj ocenili, da gre za kompromis, ki bo vzdržen za leto 2019, z zavezo da stroške znižujemo," je dejal.
Medved je spomnil, da so se novembra lani z občinskimi združenji tudi dogovorili, da bodo skupaj pripravili spremembe zakonodaje, ki bi zmanjšala stroške občinam. "Zniževanja stroškov občin smo so lotili zelo resno in ta proces bomo izpeljali ne glede na to, kakšne očitke bomo še doživljali, ker nam je preprosto mar za lokalno samoupravo," je poudaril.
Vendar povprečnina po besedah predsednika državnega sveta Alojza Kovšce ni edini razlog za veto. Državni svet je namreč kritičen do celotnega rebalansa, ki da ni razvojno naravnan, kot zatrjuje vlada. "Koalicija je v predvolilnih obljubah veliko obljubljala gospodarstvu, lokalnim skupnostim, z rebalansom pa se to preprosto ni zgodilo," je dejal Kovšca.
Pri lokalnih interesih niso le povprečnine tiste, ki bodejo v oči, je nadaljeval ter spomnil, da so se v času krize občine zadolževale in zdaj niso več sposobne za nov investicijski ciklus. "Denarja za pokritje črpanja evropskih sredstev nimajo in če pogledate rebalans, tam tega denarja ni zagotovljenega," je pojasnil.
Državni svet je odložilni veto izglasoval z 22 glasovi za in devetimi proti, čeprav je Saša Jazbec s finančnega ministrstva opozorila, da gre pravzaprav za zelo tehničen zakon z le nekaj členi, ki med drugim zmanjšuje potrebno zadolževanje države in malenkost povečuje dovoljeni obseg zaposlovanja v državni upravi.
Zdaj bo moral DZ o noveli zakona odločati vnovič, le da bo tokrat za sprejem potrebna absolutna večina poslancev, to je 46. Na glasovanju prejšnji teden je dobila 55 glasov, saj so poleg poslancev vladnih strank za glasovali tudi poslanci Levice in SNS. A v primeru zapletov pri podpisovanju sporazuma o sodelovanju med vladajočo manjšinsko koalicijo in Levico bi bila vnovična podpora zunajkoalicijske partnerice lahko vprašljiva.

					

Morda te zanima tudi...


					

Ostali članki posnetki Politika in ustanove