Furlanija Julijska krajina
16 November 2019 Posodobljeno ob 18:47
Politika in ustanove

Peta komisija: novosti v zaščiti slovenske, furlanske in nemške skupnosti

Osutek deželnega zakona so podprle stranke večine, proti so bili Pakt za avtonomijo, Open Sinistra FVG in Demokratska stranka; Gibanje 5 zvezd in Igor Grabrovec za SSk sta se vzdržala; polemika v furlanskih vrstah
Igor Gregori
Credits © Rai
Peta deželna komisija je včeraj (21. oktobra) odobrila zakonski osnutek številka 68, s katerim deželni resorni odbornik Roberti vnaša novosti v deželne zakonske okvire, ki ščitijo slovensko, furlansko in nemško jezikovno skupnot v Furlaniji Julijski krajini. Zakon so podprli pripadniki Lige, Forza Italia in Fratelli d'Italia. Proti pa so bili Pakt za avtonomijo, Open Sinistra FVG in Demokratska stranka. Gibanje 5 zvezd in Igor Grabrovec, tajnik Slovenske skuposti, sta se vzdržala. 
Na splošno gre za posodobitev zakonskih besedil v skladu s spremenjenimi okoliščinami upravnih enot. V zvezi z nemško manjšino zakoski predlog vnaša vključitev Plodna v zaščitni okvir nemške jezikovne manjšine. Obenem uvaja deželno konferenco za nemško jezikovno skupnost po zgledu konferenc za Slovence in Furlane. 
Nekaj sprememb je bil deležen tudi zakonski zaščitni okvir za našo narodno skupnost. Članom deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino bodo po novem ob udeležbi na zasedanjih povrnjeni potni stroški. Glavna novost zakonskega osnutka pa je, da bo deželni odbor v izrednih primerih porazdelil rezervni sklad za manjšino na podlagi mnenja posvetovalne komisje. Se pravi, da porazdelitev sredstev ne bo več vključena v postopek sprejemanja deželnega rebalansa. 
Odbornik Roberti je obenem po poletnem škandalu glede neslovenskih društev, ki se zavzemajo za vrednotenje rezijanščine, v osnutek vključil kompomisno rešitev, ki je izšla po soočenju s prestavniki slovenske narodne skupnosti. Društva v Videmski pokrajini na podlagi omenjenega predloga ne bodo prisiljena vpisati se v posebne sezname za prejemanje sredstev.
Omenjene popravke je na zadnji seji obravnavala tudi deželna posvetovalna komisija za slovensko jezikovno manjšino, ki je dala soglasje k predlogom.
Zakonski predlog vnaša sprmembe tudi v zakonski okvir za vrednotenje in zaščito furlanske jezikovne skupnosti. A tu se je vnela polemika med pripadnikom Pakta za Avtonomijo Morettuzzom in večino. Dosedanji postopek porazdelitve sredstev je upošteval zgodovinsko dejavna društva in druge osebke, ki so s svojim delovajem vrednotila furlanski jezik in kuluturo. Po novem pa naj bi ustanovili seznam, ki bi vključeval zgolj neprofitna društva.
Zaradi tega bi nekateri pomembni dejavniki ostali na cedilu. Med temi najbrž tudi založba Kappa Vu iz Vidma, ki jo vodi Alessandra Kersevan. Kot nam je povedala, je njena založba, ki se ukvarja tudi z delikatnimi zgodovinskimi temami našega obmejnega prostora, dejansko podjetje, zaradi česar bi ne imela vstopa v omenjeni seznam. Kersevanova je mnenja, da je za vrednotenje furlanščine in furlanske kulture potreben profesionalni okvir, ki bi na kakovostni ravni izvajal svoje poslanstvo. Kritična je bila zato do poteze odbornika Robertija in na splošno do financiranja, ki te kakovosti ne upošteva.

					

Morda te zanima tudi...


					

Ostali članki posnetki Politika in ustanove