Zdravstveni delavci pod velikim psihološkim pritiskom zdaj in po emergenci

Svetovna zdravstvena organizacija in italijansko ministrstvo za zdravstvo opozarjata na potrebo po odpravi stigme glede okuženih in tistih, ki so v stiku s covidom 19

Zdravstveni delavci pod velikim psihološkim pritiskom zdaj in po emergenci
RAI
Pandemija koronavirusa na ravni ustanov preizkuša zmogljivost zdravstvenih sistemov, na nivoju posameznikov pa polaga veliko breme na pleča zdravstvenih delavcev. 
Zdravstveno osebje vseskozi spodbuja civilno družbo, naj ravna odgovorno in naj z zadrževanjem na bivališču pripomore k zajezitvi širitve pandemije. Pred dnevi je sicer italijansko ministrstvo za zdravstvo z glavnimi sindikati podpisalo protokol za preventivo in varnost zdravstvenih delavcev, v katerem se v zadnji točki zavežejo, da si bodo za spoštovanje varnostnih predpisov prizadevali tudi po koncu trenutne emergence. Če se bo pandemija kasneje nadaljevala v bolj omejeni obliki, se bodo zdravstveni delavci s covidom 19 vsekakor spopadali še po koncu sedanje emergence. 
Pretekle epidemije, kot je bila tista akutnega dihalnega sindoma SARS leta 2003 ali emergenca MERS-a leta 2015, so pokazale, da lahko podaljšana stresna situacija, v kateri se znajdejo zdravstveni delavci, ki zdravijo okužene, ustvari psihološke posledice, ki trajajo še po odpravi epidemije. Združenje italijanskih bolničarskih poklicev FNOPI je poročalo o dveh primerih samomora zdravstvenih delavcev v krajih, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Številne organizacije, med njimi Svetovna zdravstvena organizacija in italijansko ministrstvo za zdrastvo, opozarjajo, da je potrebno odpraviti stigmo glede okuženih in tistih, ki so v stiku s covidom 19, kar velja tudi za zdravstvene delavce. 
Po karanteni zaradi SARS-a so v Torontu izvedli raziskavo med zdravsvtenimi delavci, pri katerih so, kot je bilo pričakovati, zabeležili občutek stigmatizacije, strahu in frustracije. Razsikovalna ekipa iz Toronta je tedaj priporočila, da so podatki o nalezljivih boleznih jasni in vsem dostopni. Pravilno informiranje - tako beremo v priporočilih italijanskega ministrstva - pripomore k zmanjšanju socialne stigme. 
V začetku marca pa je izšla raziskava več kitajskih bolnišnic, ki so v času emergence novega koronavirusa v Wuhanu preverjale, kako socialna podpora vpliva na kakovost spanja in na delovanja zdravstvenega osebja, ki se je ukvarjalo s koronavirusnimi bolniki. Ugotovili so korelacijo med učinkovitostjo pri delu, anksioznostjo, stresom, kakovostjo spanja in socialno podporo. Občutek socialne podpore je pri 180 delavcih, ki so sodelovali pri raziskavi, zmanjšalo občutek anksioznosti in stres, kar je blagodejno vplivalo na kakovost spanja in na učinkovitost pri delu. 
Italijanski višji zdravstveni inštitut je do 23. marca zabeležil 82 okuženih med zdravstvenimi delavci Furlanije - Julijske krajine, generalni direktor julijsko-posoške zdravstvene ustanove Antonio Poggiana je po poročanju dnevnika Il Piccolo kirurge, za katere se je v izrednih razmerah zmanjšal zalogaj dela, že obvestil, naj bodo pripravljeni na preusmeritv v oddelke za zdravljenje koronavirusnih bolnikov, prav tako je ljubljanski klinični center že pripravil seznam zdravnikov, ki bodo skrbeli za paciente s covidom 19, ko bodo zapolnili infekcijsko kliniko. Družba pa lahko njim v podporo stori dvoje: odgovorno ravna za zajezitev okužbe in izkaže podporo zdravstvenim delavcem.