Veleposlanik Kunstelj: tednik ''Espresso'' ni preveril dejstev

Diplomatski predstavnik Slovenije v Rimu se je z dolgim pismom odzval na članek o ''udaru'' v Sloveniji

Veleposlanik Kunstelj: tednik ''Espresso'' ni preveril dejstev
Rai TDD
Slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj se je odzval na pisanje tednika L'Espresso, ki objavlja prevod hrvaškega članka Blaža Zgage, v katerem pisec trdi, da je Janševa vlada pod pretvezo izrednih razmer uvedla diktaturo. V nadaljevanju objavljamo odlomke iz pisma.

Spoštovani gospod urednik Marco Damilano, 

od leta 2015 pogosto vzamem v roke vašo cenjeno revijo, saj v njej najdem številne drobce in "zrna soli", s pomočjo katerih lahko sestavljam mozaik sodobne italijanske realnosti. Družbene, politične, gospodarske, za zraven pa pogosto tudi še vatikanske. 
Razlog tokratnega pisma niso številni dobri, argumentirani, uravnoteženi članki vas in vaših sodelavcev, pač pa objava prevoda članka iz hrvaške revije Nacional slovenskega avtorja Blaža Zgage z naslovom "Destra pigliatutto che buio a Lubiana", ki ste ga objavili pod bomabastičnim naslovom "La paura genera golpe." Članek je povzročil številne odzive in vprašanja na veleposlaništvo v Rimu, na generalni konzulat v Trstu pa tudi med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, pa vse do italijanskih političnih strank. Nekateri so na osnovi tega članka že hoteli postaviti parlamentarna vprašanja na temo ogrožene demokracije v Sloveniji, a so jih po naših pojasnilih umaknili. Zato sem vas dolžan posebej opozoriti na ta članek v vaši reviji, ki hvala Bogu, ne odraža dejanskega stanja v Republiki Sloveniji. Pričakujem, da boste moje pismo objavili na podobno uglednem mestu, kot je bil objavljen prevod članka gospoda Zgage.
Kot veleposlanik Republike Slovenije v Italiji se v teh zahtevnih časih oglašam z zaskrbljenostjo, zaradi številnih žrtev pandemije in posebne občutljivosti vseh njihovih svojcev ter prijateljev, ki so preizkušnjo bolezni ali smrti doživeli v svojih družinah. V večini sveta smo zaradi koronavirusa omejeni v svojem gibanju ter načinu življenja, kakršnega smo poznali doslej ali pa smo zaradi posledic pandemije nadpovprečno obremenjeni kot zdravniki, medicinsko osebje, policisti, vojaki, trgovci, lekarnarji ter poštni uslužbenci. Tudi od novinarjev ta čas terja veliko mero etičnosti, kot ene ključnih sestavin novinarske profesionalnosti...
Tako se vam je, spoštovani gospod urednik, pri objavi članka "Destra pigliatutto che buio a Lubiana" žal primerilo, da ste objavili slovenski notranjepolitični medijski obračun s slovensko vlado brez ustreznega preverjanja dejstev. Podobno, kot je bilo pred nekaj tedni v italijanskih medijih mogoče prebirati o "zapori državne meje med Italijo in Slovenijo", kar hvala Bogu, ni imelo nobene podlage v dejstvih, saj je ravno Slovenija z diplomatsko akcijo uspela odpreti transportne poti za italijanske tovornjake in blago, ki so bili namenjeni preko Slovenije naprej čez Madžarsko in Hrvaško v Ukrajino, Srbijo, Romunijo in še kam. 
Pred manj kot mesecem dni je po odstopu prejšnje vlade in v skladu s slovensko ustavo nova parlamentarna večina potrdila novo slovensko vlado, ki se je takoj po prevzemu dolžnosti lotila izziva, ki mu po obsegu, s katerim je prizadel človeštvo, v sodobni človeški zgodovini ni primerjave. Da je bilo potrebno ukrepati hitro in učinkovito ni potrebno dodatno pojasnjevati. Prav tako, da vsi ukrepi potekajo v skladu z veljavno zakonodajo ter pristojnostmi vlade in ministrstev ter vseh struktur, ki se ukvarjajo s pandemijami in nalezljivimi boleznimi. O smiselnosti ter upravičenosti ukrepov, ki jih je uveljavila nova slovenska vlada, govorijo dejstva....
Brez dvoma, najsi gre za Italijo, Slovenijo ali katero drugo državo, soočanje s pandemijo predstavlja poseben izziv za varnostne sile v državi, mestna redarstva, policijo in tudi vojsko. To na nek način doživljam tudi sam med delom v "večnem mestu", kjer sem zadnjih pet let, še zlasti pa v obdobju koronavirusa, soočen z aktivnostmi policije, karabinjerjev, mestne policije in tudi italijanske vojske, ki že več let varuje številne pomembne objekte in institucije v državi. Pa se ob tem nihče ne sprašuje o militarizaciji družbe, uvajanju diktature, kaj šele "državnega udara". Nasprotno, ob vseh globalnih, ekonomskih, migracijskih in tudi varnostnih izzivih, ki jih je bila po letu 2015 deležna Italija, se v Rimu zaradi delovanja italijanskih varnostnih sil počutim varnega.
Za demokratično in svobodno družbo je samo po sebi umevno, da imajo tako državljanke in državljani, ki politikom svojo oceno praviloma sporočijo na vsakokratnih parlamentarnih ali lokalnih volitvah, kot tudi novinarji, ki sicer dnevno nastavljajo zrcalo vladi in politiki nasploh, različne poglede in tudi ideološka stališča do teh vsebin. Zato je tudi slovenska vlada pred dnevi glede dela novinarjev jasno in nedvoumno potrdila dosledno spoštovanje svobode novinarskega dela in poročanja.  
Spoštovani gospod urednik Damilano, članek o "udaru" v Sloveniji ste, ironija usode, objavili natanko tri dni pred 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji po II. svetovni vojni, ko je 45. letni politični in medijski monopol ene same politične stranke ter ideologije z res vsem, kar sodi v tak ustroj države, zamenjala večstrankarska demokracija, socialno tržno gospodarstvo in pluralna družba. Naj o prehojeni poti slovenske samostojnosti, uspehih in stranpoteh Slovenije na tej poti sodijo zunanji opazovalci, statistike in primerjave z drugimi državami, a če kdaj, potem smo se Slovenci ravno 8. aprila 1990, manj kot pol leta po padcu berlinskega zidu, ki je bil simbol totalitarizmov 20. stoletja, izvili iz primeža ene same resnice, ene same ideologije in tudi iz primeža "verbalnega delikta", je svoje pismo zaključil slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj.