Državni zbor je danes (16. junija) s 44 glasovi za in 35 proti potrdil novo sestavo upravnega odbora Prešernovega sklada. Vseh 15 novih članov in članic odbora prihaja iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter strokovnjakov s področja kulture, njihov mandat pa bo trajal štiri leta.
V upravni odbor Prešernovega sklada je DZ na predlog vlade imenoval Igorja Grdino, Janka Kosa, Matejo Komel Snoj, Sonjo Weiss, Jurija Paljka, Bernardo Fink, Lovrenca Blaža Arniča, Jožefa Muhoviča, Roberta Simoniška, Ženjo Leiler Kos, Jožeta Možino, Marka Cotiča, Katarino Klančnik Kocutar, Roka Andresa in Barbro Drnač.
Ker se bo dosedanjemu upravnemu odboru v septembru iztekal mandat, je ministrstvo za kulturo na podlagi zakona o Prešernovi nagradi objavilo javni poziv za predlaganje kandidatov za prihodnja štiri leta. Poziv se je zaključil 4. maja, prispelo pa je 20 predlogov, so konec maja po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Glavna naloga Prešernovega sklada je, da vsako leto podeli najvišja priznanja v slovenski kulturi, in sicer največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada.
V upravni odbor Prešernovega sklada je DZ na predlog vlade imenoval Igorja Grdino, Janka Kosa, Matejo Komel Snoj, Sonjo Weiss, Jurija Paljka, Bernardo Fink, Lovrenca Blaža Arniča, Jožefa Muhoviča, Roberta Simoniška, Ženjo Leiler Kos, Jožeta Možino, Marka Cotiča, Katarino Klančnik Kocutar, Roka Andresa in Barbro Drnač.
Ker se bo dosedanjemu upravnemu odboru v septembru iztekal mandat, je ministrstvo za kulturo na podlagi zakona o Prešernovi nagradi objavilo javni poziv za predlaganje kandidatov za prihodnja štiri leta. Poziv se je zaključil 4. maja, prispelo pa je 20 predlogov, so konec maja po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Glavna naloga Prešernovega sklada je, da vsako leto podeli najvišja priznanja v slovenski kulturi, in sicer največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada.