Na Brezjah se je na današnji praznik Marijinega Vnebovzetja kljub epidemiološki situaciji zbralo okoli 3000 ljudi, ki so prisluhnili pridigi ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Ta je bila tokrat posvečena kardinalu Francu Rodetu, ki je danes daroval biserno mašo.
Zore je ob praznovanju 60-letnice Rodetove duhovniške službe spomnil, da je v preteklosti tudi Rode kot ljubljanski nadškof večkrat ob velikem šmarnu nagovoril vernike na Brezjah. Pri tem je skrb za usodo naroda izražal na različne načine. Opozarjal je na "nevarnosti, ki grozijo narodu zaradi nizke rodnosti, samomorov in splavov, mamil in alkoholizma ter na šolo, ki ateizira, namesto da bi vzgajala za vrednote - vse to pa z željo po moralni prenovi in normalnih odnosih med Cerkvijo in državo”.
"V spominu vernih in nevernih so bili govori, ki sem jih imel v tistih letih v narodnem Marijinem svetišču, jasni in odločni, nekateri so rekli, da so ostri," je po današnji maši povedal Rode in spomnil, da so bile reakcije medijev silovite. "Očitali so mi, da vnašam razdor v slovenski prostor, da sejem sovraštvo do drugače mislečih in podobno," je dejal. "Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, da nisem govoril iz potrebe po protagonizmu ali iz želje po oblasti, ampak iz notranje nuje, kot pastir, ki je pred Bogom odgovoren za svojo čredo, prepričan, da je tu v igri njegova večna usoda. Tega neverni seveda niso mogli doumeti. Razumeli pa so me verniki in duhovniki, ki so jih boleli napadi na pastirja," je poudaril.
Ponižanja je vzel kot križ, ki ga mora nositi, če hoče hoditi za Gospodom po ozki poti. "Samo sprejemanje križa vodi k odrešenju. Taka je logika evangelija. Te pa ne razumejo vsi. Raje živijo v lagodnem miru in v nezahtevni letargiji, ki ne terja naporov in ne prenese jasne besede. Raje imajo hlapčevski molk in idejno meglo," je izpostavil Rode.
Na Brezjah so danes obeležili tudi 20. obletnico imenovanja Brezij za Slovensko Marijino narodno svetišče. Rode je tedaj dejal, da so Brezje postale srce Slovenije: "Milostni kraj, kamor se bodo v prihodnjih stoletjih zgrinjale množice vernih Slovencev iz vseh krajev naše dežele. Kraj gorečih prošenj in zahvale. Kraj upanja in krščanskega poguma. Kraj, kjer se bo utrjevala naša narodna zavest in se bo krepil državniški čut. Kraj radodarne odprtosti za življenje in smelega gledanja v prihodnost. Kraj vseslovenskega bratstva in sprave.” (STA, Ur.)
Zore je ob praznovanju 60-letnice Rodetove duhovniške službe spomnil, da je v preteklosti tudi Rode kot ljubljanski nadškof večkrat ob velikem šmarnu nagovoril vernike na Brezjah. Pri tem je skrb za usodo naroda izražal na različne načine. Opozarjal je na "nevarnosti, ki grozijo narodu zaradi nizke rodnosti, samomorov in splavov, mamil in alkoholizma ter na šolo, ki ateizira, namesto da bi vzgajala za vrednote - vse to pa z željo po moralni prenovi in normalnih odnosih med Cerkvijo in državo”.
"V spominu vernih in nevernih so bili govori, ki sem jih imel v tistih letih v narodnem Marijinem svetišču, jasni in odločni, nekateri so rekli, da so ostri," je po današnji maši povedal Rode in spomnil, da so bile reakcije medijev silovite. "Očitali so mi, da vnašam razdor v slovenski prostor, da sejem sovraštvo do drugače mislečih in podobno," je dejal. "Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, da nisem govoril iz potrebe po protagonizmu ali iz želje po oblasti, ampak iz notranje nuje, kot pastir, ki je pred Bogom odgovoren za svojo čredo, prepričan, da je tu v igri njegova večna usoda. Tega neverni seveda niso mogli doumeti. Razumeli pa so me verniki in duhovniki, ki so jih boleli napadi na pastirja," je poudaril.
Ponižanja je vzel kot križ, ki ga mora nositi, če hoče hoditi za Gospodom po ozki poti. "Samo sprejemanje križa vodi k odrešenju. Taka je logika evangelija. Te pa ne razumejo vsi. Raje živijo v lagodnem miru in v nezahtevni letargiji, ki ne terja naporov in ne prenese jasne besede. Raje imajo hlapčevski molk in idejno meglo," je izpostavil Rode.
Na Brezjah so danes obeležili tudi 20. obletnico imenovanja Brezij za Slovensko Marijino narodno svetišče. Rode je tedaj dejal, da so Brezje postale srce Slovenije: "Milostni kraj, kamor se bodo v prihodnjih stoletjih zgrinjale množice vernih Slovencev iz vseh krajev naše dežele. Kraj gorečih prošenj in zahvale. Kraj upanja in krščanskega poguma. Kraj, kjer se bo utrjevala naša narodna zavest in se bo krepil državniški čut. Kraj radodarne odprtosti za življenje in smelega gledanja v prihodnost. Kraj vseslovenskega bratstva in sprave.” (STA, Ur.)