Umrl je profesor, ravnatelj, športnik, kulturni in politični delavec, organist in zborovodja Humbert Mamolo. 31. avgusta letos je dopolnil 90 let.
Svoj neizbrisen pečat je pustil predvsem v slovenskem šolstvu in na področju cerkvene glasbe oz. zborovstva, bil pa je tudi vrhunski športnik.
Svojo pot je na slovenskih šolah začel kot profesor telesne vzgoje, saj je po maturi na znanstvenem liceju dosegel diplomi za cerkveno glasbo in politične vede, pa tudi diplomo za poučevanje telesne vzgoje. Poučevanju telesne vzgoje se je torej posvečal dvajset let, vse do leta 1971, ko je nastopil ravnateljsko službo na nižji srednji šoli Fran Levstik na Proseku. Tej šoli je dal svoje najboljše moči in predano se je posvečal mlajšim generacijam, tako da je ostal mnogim dijakom in kolegom v najlepšem spominu. Mamolo pa je tudi oral ledino na šolskem področju, saj bil med pobudniki t.i. celodnevne šole, in leta 1973 je na njegovo pobudo šola Levstik postala prva in edina celodnevna srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Na to temo je tudi organiziral seminarje in napisal več strokovnih člankov. Bilo je na začetku 70.-ih let in proseška šola je postala poznana daleč naokoli. Na Proseku je bil ravnatelj do upokojitve leta 1993.
Profesor Mamolo pa je bil poznan tudi kot neutrudni organist in vodja cerkvenega pevskega zbora v Rojanu, od koder prenaša naša radijska postaja nedeljsko sveto mašo. Dolgih 45 let je svoje poslanstvo opravljal vestno, natančno in redno, vsako nedeljo, vsak praznik, pa seveda na vseh vajah. Vodil je tudi druge zbore, npr. v Mačkoljah in v Nabrežini. Napisal je več sakralnih pesmi. Za svoje predano delo je prejel tudi visoko priznanje Slovenskega Cecilijinega društva.
Glasbi pa se je profesor Mamolo vsestransko posvečal tudi z dragocenim delom pri Zvezi cerkvenih pevskih zborov, saj je bil od ustanovitve te organizacije v njenem vodstvu, bil je idejni oče številnih njenih pobud, večkrat je vodil njen združeni zbor.
Pokojni profesor Mamolo se je udejstvoval tudi v političnem življenju in je bil večkratni kandidat na listah stranke Slovenske skupnosti. Bil pa je tudi odličen športnik, točneje veslač v osmercu. Za las mu ni uspel nastop na olimpijskih igrah leta 1952.