Furlanija Julijska krajina
04 Avgust 2021 Posodobljeno ob 20:30
Politika in ustanove

Države G7 se niso uspele dogovoriti o cilju za izstop iz premoga

Konkretno se je G7 v končni izjavi zavzel k podnebni nevtralnosti čim hitreje oz. do leta 2050.
Credits © Ansa
Voditelji sedmih najrazvitejših držav G7 so se na tridnevnem vrhu dogovorili o več ciljih za varovanje podnebja, med drugim tudi o izstopu iz premoga. Ni pa jim uspelo skleniti dogovora, do kdaj mora sedem držav skupine doseči izstop. Na mizi voditeljev je bil ta konec tedna tudi predlog, da bi v obdobju med letoma 2030 in 2040 izklopili vse termoelektrarne, vendar je ta naletel predvsem na odpor ZDA, so poročali diplomati.
Konkretno se je G7 v končni izjavi zavzel k podnebni nevtralnosti čim hitreje oz. do leta 2050. To pomeni, da ne bodo več izpuščali ogljikovega dioksida oz. da bodo izpuste v celoti kompenzirali. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je cilj možno doseči le, če se že sedaj postavi jasne nove smernice za njegovo dosego.
Po navedbah dpa teh smernic v končni izjavi ni. V besedilu so med drugim ponovili, da bi morali čim prej odpraviti neposredne subvencije za fosilno energijo. Glede termoelektrarn pa piše, da se morajo končati določene investicije v naprave, pri katerih ni možno zmanjšati izpustov.
Voditelji G7 pa so ponovili, da bodo za revnejše države letno namenili 100 milijard dolarjev javnih in zasebnih sredstev. S tem bi lahko boj proti podnebnim spremembam okrepile revnejše države in se tako tudi pripravile na morebitne vplive ekstremnih vremenskih pojavov.
Po podatkih nevladne organizacije Oxfam trenutno ta pomoč znaša 39 milijard dolarjev. Nemčija je sicer napovedala, da bo do najkasneje leta 2025 povečala proračun za to pomoč s štiri na šest milijard evrov.
Gostitelj vrha, britanski premier Boris Johnson, je kot čudovito označil obljubo držav G7, da bodo ogljično nevtralne najkasneje do leta 2050. Poudaril je, da je nujno pospešiti ta postopek in pri tem pomagati državam v razvoju. V končni izjavi se med drugim zavezujejo, da bodo zaščitili najmanj 30 odstotkov zemlje in oceanov do leta 2030 ter okrepili financiranje na področju varovanja okolja.
"Dogovor G7 glede globalnega končanja financiranja premoga je velik dosežek in pošilja močan signal svetu," pa je glede podnebnih zavez tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Dogovor iz Carbis Bayja predvideva tudi ukinitev večine vladnih podpor sektorju fosilnih goriv ter postopno odpravo dizelskih in bencinskih avtomobilov.
Mednarodne okoljske organizacije so sicer navedene zaveze še pred njihovim uradnim sprejetjem označile kot prešibke.

					

Morda te zanima tudi...


					

Ostali članki posnetki Politika in ustanove