Credits © Ansa
Finska premierka Sanna Marin
Finska in Švedska vse vztrajneje trkata na vrata zveze NATO, Rusija grozi s protiukrepi. Finski predsednik Sauli Niinistö in premjejka Sanna Marin sta danes podprla članstvo Finske v severno-atlantskem zavezništvu, kar bi pomenilo konec nevtralnosti. V skupni izjavi sta se zavzela, da mora Finska čim prej in brez obotavljanja zaprositi za članstvo v zvezi. Uradno odločitev o tem naj bi Finska objavila v nedeljo. Švedska pa bo o vstopu v NATO odločala v ponedeljek.
Do članstva v evroatlantskem zavezništvu sicer ne pride iz dneva v dan, gre za dolgotrajen proces, generalni sekretar zveze Stoltenberg pa je glede Finske dejal, da so jo pripravljeni sprejeti po hitrem postopku.
Gre za pomembno spremembo politike na Finskem, ki je bila doslej nevtralna država. Ruska invazija na Ukrajino je torej spodbudila obraten učinek od zaželjenega, saj bo NATO v kratkem postavila nove zastavice v državi, ki sta v neposredni bližini Rusije. Finska si npr. z Rusijo deli 1.300 kilometrov kopenske meje.
Ukrajinski predsednik Zelenski je Finskemu predsedniku po telefonu takoj čestital in mu sporočil svojo podporo finski vključitvi v zvezo NATO. V pogovoru sta se osredotočila tudi na sodelovanje med Ukrajino in Finsko na obrambnem področju ter za pomoč, ki bi jo Helsinki lahko nudil Kievu pri evropski integraciji. Ukrajina želi namreč imeti rezervirano mesto v Evropski uniji, četudi bi bilo za polnopravno članstvo potrebno čakati dlje časa, je danes v Berlinu dejal zunanji minister Kuleba, ki se je v Nemčiji udeležil srečanja tako z nemškimi političnimi voditelji kot skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7.
Odločitev Finske za vstop v zvezo NATO je pozdravil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in jo označil za pomembno spodbudo evropski varnosti. "Enotnost in solidarnost Nata in EU še nikoli nista bili tako tesni. Glede na to, da Rusija vodi vojno v Ukrajini, pa je to močan signal odvračanja njene agresije," je zapisal na Twitterju.
Do članstva v evroatlantskem zavezništvu sicer ne pride iz dneva v dan, gre za dolgotrajen proces, generalni sekretar zveze Stoltenberg pa je glede Finske dejal, da so jo pripravljeni sprejeti po hitrem postopku.
Gre za pomembno spremembo politike na Finskem, ki je bila doslej nevtralna država. Ruska invazija na Ukrajino je torej spodbudila obraten učinek od zaželjenega, saj bo NATO v kratkem postavila nove zastavice v državi, ki sta v neposredni bližini Rusije. Finska si npr. z Rusijo deli 1.300 kilometrov kopenske meje.
Ukrajinski predsednik Zelenski je Finskemu predsedniku po telefonu takoj čestital in mu sporočil svojo podporo finski vključitvi v zvezo NATO. V pogovoru sta se osredotočila tudi na sodelovanje med Ukrajino in Finsko na obrambnem področju ter za pomoč, ki bi jo Helsinki lahko nudil Kievu pri evropski integraciji. Ukrajina želi namreč imeti rezervirano mesto v Evropski uniji, četudi bi bilo za polnopravno članstvo potrebno čakati dlje časa, je danes v Berlinu dejal zunanji minister Kuleba, ki se je v Nemčiji udeležil srečanja tako z nemškimi političnimi voditelji kot skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7.
Odločitev Finske za vstop v zvezo NATO je pozdravil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in jo označil za pomembno spodbudo evropski varnosti. "Enotnost in solidarnost Nata in EU še nikoli nista bili tako tesni. Glede na to, da Rusija vodi vojno v Ukrajini, pa je to močan signal odvračanja njene agresije," je zapisal na Twitterju.
Had a phone conversation with President of Finland @niinisto. Commended the readiness of 🇫🇮 to apply for NATO membership. We also discussed Ukraine's European integration. And 🇺🇦 - 🇫🇮 defense interaction.
— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) May 12, 2022
Tudi ostali sosedje Finske in Ukrajine - poljski premier Morawiecki, danska predsednica vlade Mette Frederiksen in estonska premierka Kaja Kallas - so izrazili podporo finskemu političnemu vodstvu in njegovi odločitvi o vstopu v zvezo NATO. Vsi so poudarili, da gre za pomemben korak za varnost celotne Evrope.
Kremelj pa je ravno obratnega mnenja in njegov glasnik Peskov je sporočil, da bi vstop sosednje Finske v zvezo NATO zagotovo pomenil grožnjo Rusiji. "Odgovor Rusije bo odvisen od bližine infrastrukture Nata ruskim mejam. Moskva bo vsekakor sprejela protiukrepe za zagotovitev lastne varnosti!" je še dejal Peskov.
Kremelj pa je ravno obratnega mnenja in njegov glasnik Peskov je sporočil, da bi vstop sosednje Finske v zvezo NATO zagotovo pomenil grožnjo Rusiji. "Odgovor Rusije bo odvisen od bližine infrastrukture Nata ruskim mejam. Moskva bo vsekakor sprejela protiukrepe za zagotovitev lastne varnosti!" je še dejal Peskov.