"Nič ni narobe, če se zavedamo svojih korenin in lastnosti in jih skušamo ohraniti za zanamce!". Tako je na posvetu, ki so ga priredili Državni svet, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in tehnologijo ter Društvo katoliških pedagogov Slovenije, dejal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Svet se spreminja v globalno vas, v kateri pa po njegovih besedah preživijo le tisti, ki so sposobni spoštovati svojo preteklost, soustvarjati sedanjost in skrbeti za prihodnost. Domovinske vzgoje, nacionalnega ponosa in domoljubja po njegovem mnenju ne bi smeli zapostavljati ali celo omalovaževati. Pripadnost državi moramo krepiti, a na spontan in neprisiljen način, je pozval.
Na posvetu so se vsi sodelujoči strinjali, da mora šola imeti pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja narodne in nacionalne identitete pri mladih. Še zlasti majhni narodi ne smejo pozabiti na to, je bilo med drugim slišati.
Ministrica za izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, Simona Kustec je izpostavila, da je strinjanje o tem, da se vsebine o nacionalni identiteti obravnavajo v šoli, doseženo. Zdaj pa se je treba pogovarjati o tem, kako in v kakšnih oblikah naj se te vsebine prenašajo od učiteljev na mlade, pa tudi na starejše, saj se izobražujemo vse življenje, je dejala na današnjem posvetu z naslovom Kako v šoli spodbujati razvoj narodne in nacionalne identitete pri mladih?.
Pri tem je poudarila, da bo treba dogovorjeno rešitev nedvoumno zapisati, da bodo pravila igre jasna. "Pri tematikah, ki so tudi stvar ideološkega prepričanja, dojemanja in lastnih etičnih načel, je pravno zapisana beseda zelo pomembna," je izpostavila. Ker je interpretacija lahko osebnostno in ideološko pogojena, je treba pogovore s tega področja, ki so zahtevni in naporni, po njenem mnenju postaviti na svoje mesto.
Pri reševanju izziva, kako podajati obravnavane vsebine, morajo pomagati učitelji, je pozvala. Nacionalna identiteta, domoljubje in sorodni koncepti so temeljni gradnik tako naše države kot šolskega sistema. Učitelji s svojim znanjem in izkušnjami pa morajo pomagati pri tem, da bo ta gradnik močan in učinkovit, je dodala.
Po besedah Silva Šinkovca iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in z Inštituta Franca Pedička se dokument Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o novi družbeni pogodbi sprašuje, kaj je treba ohraniti, kaj opustiti in kaj na novo ustvariti. Še zlasti pa izpostavlja pravičnost, ki jo po Šinkovčevih besedah navaja kot temeljno vrednoto.
Če hočemo kakovostno živeti drug z drugim, bomo morali sodelovati skupaj, je prepričan. Unescov dokument po njegovih besedah nenehno poudarja sodelovanje.
Vilma Brodnik z Zavoda RS za šolstvo se posveta ni mogla udeležiti, vendar so predstavniki organizatorjev na posvetu spomnili na njene besede z nekaterih drugih srečanj, po katerih je prenova učnih načrtov za zgodovino v osnovnih in srednjih šolah v teku. Obravnavanje poglavja o osamosvajanju Slovenije pa naj bi se po njenih besedah, ki so jih povzeli, prestavilo s konca šolskega leta na sredino.
Na posvetu so se vsi sodelujoči strinjali, da mora šola imeti pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja narodne in nacionalne identitete pri mladih. Še zlasti majhni narodi ne smejo pozabiti na to, je bilo med drugim slišati.
Ministrica za izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, Simona Kustec je izpostavila, da je strinjanje o tem, da se vsebine o nacionalni identiteti obravnavajo v šoli, doseženo. Zdaj pa se je treba pogovarjati o tem, kako in v kakšnih oblikah naj se te vsebine prenašajo od učiteljev na mlade, pa tudi na starejše, saj se izobražujemo vse življenje, je dejala na današnjem posvetu z naslovom Kako v šoli spodbujati razvoj narodne in nacionalne identitete pri mladih?.
Pri tem je poudarila, da bo treba dogovorjeno rešitev nedvoumno zapisati, da bodo pravila igre jasna. "Pri tematikah, ki so tudi stvar ideološkega prepričanja, dojemanja in lastnih etičnih načel, je pravno zapisana beseda zelo pomembna," je izpostavila. Ker je interpretacija lahko osebnostno in ideološko pogojena, je treba pogovore s tega področja, ki so zahtevni in naporni, po njenem mnenju postaviti na svoje mesto.
Pri reševanju izziva, kako podajati obravnavane vsebine, morajo pomagati učitelji, je pozvala. Nacionalna identiteta, domoljubje in sorodni koncepti so temeljni gradnik tako naše države kot šolskega sistema. Učitelji s svojim znanjem in izkušnjami pa morajo pomagati pri tem, da bo ta gradnik močan in učinkovit, je dodala.
Po besedah Silva Šinkovca iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in z Inštituta Franca Pedička se dokument Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o novi družbeni pogodbi sprašuje, kaj je treba ohraniti, kaj opustiti in kaj na novo ustvariti. Še zlasti pa izpostavlja pravičnost, ki jo po Šinkovčevih besedah navaja kot temeljno vrednoto.
Če hočemo kakovostno živeti drug z drugim, bomo morali sodelovati skupaj, je prepričan. Unescov dokument po njegovih besedah nenehno poudarja sodelovanje.
Vilma Brodnik z Zavoda RS za šolstvo se posveta ni mogla udeležiti, vendar so predstavniki organizatorjev na posvetu spomnili na njene besede z nekaterih drugih srečanj, po katerih je prenova učnih načrtov za zgodovino v osnovnih in srednjih šolah v teku. Obravnavanje poglavja o osamosvajanju Slovenije pa naj bi se po njenih besedah, ki so jih povzeli, prestavilo s konca šolskega leta na sredino.