Furlanija Julijska krajina
07 December 2022 Posodobljeno ob 20:40
Politika in ustanove

Države članice razdeljene glede predloga Bruslja za omejevanje cen plina

Kot je pred zasedanjem ministrov za energetiko povedal italijanski minister, je do predloga kritičnih 15 držav, med njimi tudi Slovenija
STA/Ur.
Credits © ansa Plinovod
Plinovod
Države članice EU so se različno odzvale na predlog mehanizma za preprečevanje izjemno visokih cen plina, ki ga je v torek predstavila Evropska komisija. Kot je pred zasedanjem ministrov za energetiko povedal italijanski minister, je do predloga kritičnih 15 držav, med njimi je po neuradnih informacijah tudi Slovenija. 
  
Evropska komisija predlaga vzpostavitev mehanizma, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.

O tem na današnjem izrednem zasedanju v Bruslju razpravljajo ministri držav članic, pristojni za energetiko. Pred zasedanjem so se sestali ministri 15 držav, ki so po besedah italijanskega ministra za ekološki prehod Gilberta Pichetta Fratina kritične do predloga komisije.

"Strinjali smo se, da ne bomo sprejeli predloga Evropske komisije," je Pichetto Fratin povedal po sestanku, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Slovenija po neuradnih informacijah pričakuje čim hitrejši dogovor o mehanizmu z razumnimi elementi, ki bodo ustrezali večini držav članic.

Predlog je nezadosten tudi za Francijo, je ob prihodu na zasedanje povedala francoska ministrica za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher. Poudarila je, da mora biti odgovor na trenutno dogajanje na plinskih trgih strukturen.

Da je precej kritičen do predloga, a iz drugih razlogov kot druge države, pa je dejal nizozemski minister za podnebno in energetsko politiko Rob Jetten. Poudaril je, da predlog prinaša "veliko tveganje za varnost dobav in stabilnost finančnih trgov".

Pomen varnosti dobav plina je izpostavila tudi estonska ministrica za gospodarstvo Riina Sikkut, ki je bolj naklonjena predlogu Bruslja.

Da gre predlog v pravo smer, je medtem ob prihodu menil državni sekretar na nemškem gospodarskem ministrstvu Sven Giegold. "Predlog, ki ga je predstavila komisija, je že neke vrste kompromis. Varovalke, o katerih so se strinjali voditelji EU, so v predlogu. Potrebne so manjše spremembe, a gre v pravo smer," je dejal. Poudaril je, da omejevanje cen plina ne sme privesti do redukcij v Evropi.

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je dejala, da so pri pripravi predloga upoštevali morebitna tveganja, kot so komisiji naložili voditelji. "Ta predlog je oblikovan tako, da nam bo pomagal v primeru podobnih razmer, kot so bile avgusta, a ne bo sprožil posredovanja na trgu, če ne bo zares potrebno," je odgovorila na očitke, da je zgornja omejitev cene plina previsoka in da so pogoji za sprožitev preostri.

Češki minister za industrijo Jozef Sikela pa je zgolj ponovil, da je češko predsedstvo Svetu EU pripravljeno sklicati toliko zasedanj, kot bo treba, da bi dosegli dogovor. "Dolžni smo, da potrdimo evropsko solidarnost in enotnost," je dejal pred današnjim zasedanjem.

Izrazil je upanje, da bodo ministri dosegli politični dogovor o drugih dveh zakonodajnih predlogih, ki jih imajo na dnevnem redu. Eden vključuje oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina, ki bi temeljil na dinamiki trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ter ukrepe na področjih skupnega naročanja plina in solidarnosti med članicami. Drugi pa je namenjen pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije.

					

Morda te zanima tudi...


					

Ostali članki posnetki Politika in ustanove